Ko sem enkrat poslušala svojega dedka, sem spoznala, da je lovstvo veliko več, kot samo lov. Ko sem bila mlajša sem že kmalu spoznala, da je moj dedek lovec, vendar me to ni zanimalo. Potem pa sem prišla v leta, ko me je dedkovo delo začelo zanimati vedno oblj. Tako sem začela hoditi zraven njega, kadarkoli mi je on pustil. Imel je tudi določene obveznosti, kjer nisem smela zraven. Ker sem mu tako težila, da bi šla enkrat rada z njim na lov mi je to željo tudi uresničil.
Tako sem se morala zbuditi zgodaj zjutraj, da sem lahko šla z njim. Od doma sva se odpeljala v gozd, kjer sva pustila avto in pot nadaljevala peš. Že takoj sem videla, kako je moj dedek skoncentriran in da se ne bova veliko pogovarjala. To mi je povedal že v avtu, ker je rekel, da naju živali ne smejo slišati. Zato me je že v avtu pripravil na to, če ga imam kaj za vprašati, naj ga vprašam v avtu. Tako sem v gozdu tiho hodila za njim in opazovala njegov lov. On pa je bil tako prijazen, da mi je določene stvari kazal z rokami in očmi, da mi je vse skupaj bilo zanimivo. Moram reči, da sva bila v gozdu 4 ure in jaz nisem niti enkrat pomislila, da bi rada šla domov. Lov mi je bil zanimiv in takoj sem vedela, da na lov z njim želim še kdaj iti.
Moj dedek me je ob prihodu v avto zelo pohvalil, kako pridna sem bila in kako sem upoštevala vsa njegova navodila. Jaz pa lahko samo rečem, da je lov res zanimiva stvar. Tisti dan, sva se le sprehajala in opazovala živali. Videla sem veliko živali, dedek mi je posodil tudi njegov dalnogled, tako da sem nekatere videla od blizu. Čeprav sem bila še majhna, sem si lov zapolnila za vedno. Veliko mi je pomenilo že druženje z dedkom, sam lov pa mi je pričaral lepoto gozda in skrb za živali. Nisem mogla verjeti, koliko živali se sprehaja po naših gozdovih. Sedaj gledam na živali čisto drugače, vedno ko grem v gozd se sprehajam bolj po tiho in tako vidim, kakšnega zajčka, srno, sovo….…