Ko se je ves prah, ki ga je ustvarila nedavna gasilska intervencija pomiril, sem srečala sosedo, kjer se je to izvajalo. Povedala mi je, da je vseeno bilo nekaj strešnikov poškodovanih, ker so med tem, ko se je gasilska intervencija padli dol. Na žalost so se razbili in so morali porabiti tiste iz rezerve. So pa vsaj malce porabili rezervo, ki je stala že dolgo let tam bolj za okras kakor pa za to, da bi se še kdaj potrebovala. Le morali so najeti delavca, ki je splezal na streho in jim pokril luknji na strehi še pred naslednji nevihto, da jim ne bi še to naredilo kakšno škodo. Sedaj imajo vse urejeno in jih to ne potrebuje več skrbeti.
Ko sva zaključili pogovor o tem, kako je gasilska intervencija potekala in kaj se je zgodilo, pa mi je sporočila veselo novico, ki je bila ta, da bo z družino končno odšla na potovanje, ki si ga želi že zelo dolgo časa. Prav vesela sem bila zanje. O tem govori namreč že nekaj let. Vestno je varčevala in načrtovala ta dan, ki je prišel še prej, kot je imela v mislih. Včasih se pa res komu lahko posreči, da se mu nasmehne takšna sreča. Ne le to, da jim bo uspelo na tisto potovanje, še za dlje časa bodo šli, kot so imeli v načrtu. Namesto za en teden bodo lahko šli za dva. Po eni strani jim prav zavidam, po drugi pa privoščim. Če se jim je že morala zgoditi gasilska intervencija se jim lahko vsaj nekaj dobrega vseeno zgodi. In če ne drugega je lahko to takšno odlično potovanje.
Upam, le da ne bodo vmes, ko bodo na potovanju imeli še kakšno situacijo doma, kjer bo gasilska intervencija reševala kakšno situacijo, ker tega jim pa res ne privoščim.…