Nekaj časa nazaj sem preživela kak teden ali 2 pri svoji babici. Zelo hitro sem opazila, da je babico začel bolet sklep. Tudi babica je to opazila in se res zelo ustrašila. Rekla je, da so to definitivno prvi znaki revmatoidnega artritisa in da si tega res ne želi imeti. Revmatoidni artritis je beseda, ki se je je res bala. Ravno, zato se je odločila, da bo poskrbela za svoje zdravje in tako se je lotila dela. Začela je jesti malo bolj zdravo hrano in hkrati je začela tudi hoditi na sprehode. Rekla je, da ne bo še začela kolesariti, ker se malce bojite bolečine. Za začetek je rekla, da bo sprehod popolnoma dovolj. Seveda sem jo jaz kot vnukinja želela na nek način podpreti in je pomagati pri temu. Zato sem se tudi jaz odločila, da bom začela z njo hoditi na sprehode, ko bom pri njej na obisku in pa da bom tudi jaz začela jesti zelenjavo, kljub temu, da je res ne maram. Babica je bila zelo ponosna na mene in bila sem ji še neka dodatna motivacija. Skupaj sva začele premagovati revmatoidni artritis.
Že po nekaj mesecih je babica opazila, da revmatoidni artritis ni več del njene zgodbe in na to je bila zelo ponosna, saj je zelo hitro opazila simptome in se lotila dela. Tudi jaz sem bila zelo ponosna nanjo, saj nisem morala verjeti, da je preprečila to, da bi revmatoidni artritis sploh prišel do nje. Moja babica mi je res zelo velika inspiracija in velikokrat se zgledujem po njej, še posebej ko pride do zdravja, saj vem, kako zelo pomembno je zdravje zanjo in tudi zame. Obedve se nekako boji ve zdravnikov in jih zelo nerade, obiskujejo ve in ravno zato poskusiva obe tudi poskrbeti sami zase in tako skrbi ve za svoje zdravje.…