Tržnica je prostor kjer se mešajo vonjave

Tržnica je prostor kjer se mešajo vonjave

Moderen in hiter tempo današnjega življenja kar stremi k temu, da človeka čim prej pobere. Zato je zelo dobro in učinkovito, da si vsak najde nekaj kar ga razbremeni stresa in ga sprosti. Vsak najde svoj hobi. Eni kolesarijo, drugi poslušajo glasbo, spet tretji hodijo v hribe. Ta četrti, smešno rečeno, pa delajo nič. Samo poležavajo in čakajo na zadnji prevoz. Služba domov, služba domov, služba domov. In tako do konca. V mladih letih sem bil tudi jaz takšen. Poznal sem samo delo. Pa s časoma ugotoviš, da vse to garanje ne vodi nikamor. Telo začne pešati. Tako sem si tudi jaz omislil nekaj hobijev. Pač koliko mi čas dopušča. V bistvu dva resna. Nogomet ob četrtkih in planinarjenje ob vikendih. Ravno toliko, pobegnem iz ritma vsakdana. Da razbije monotonost. Moram reč, da se je kaj hitro poznalo na moji fizični in tudi psihični kondiciji. Tako malo je treba naredit zase, pa ti je potem telo zelo hvaležno. Imam pa še enega. Takega skritega. To je kuhanje. Kadar za vikend zaradi slabega vremena ne moremo v hribe, je moj dopoldanski čas namenjen kuhanju. Pravi balzam za mojo dušo.

Navadno se že en dan prej pripravim ma moje nedeljske čarovnije. Sobota je dan za tržnico. Pridejo iz vseh koncev in krajev. Večinoma doma pridelana zelenjava. Prav lepo diši, ko se sprehajaš med stojnicami. S pripravljenim listkom hodim od prodajalca do prodajalca. Po končanih nakupih še požirek kave v lokalu zraven, potem pa domov. Nedelja zjutraj. Po jutranji kavi prižgem radio, kakšno črtico bolj na glas ko po navadi. Oblečem predpasnik in veselo na delo. Med ribanjem, rezanjem in sekljanjem veselo prepevam in se vrtim v kuhinji kot vrtavka. Prav uživam. Hormoni sreče preplavljajo telo, kakor glasba preplavlja kuhinjo. Okoli poldneva zazvoni zvonec in kosilo je pripravljeno. Samo še mizo pogrnem. V slabi uri pospravimo, kar sem jaz naredil v štirih urah. Zadovoljnih obrazov se zleknemo na ležalnike na terasi. Zdaj pa popoldanski počitek. …

Odločitev je padla, zelenjava in nov način prehranjevanja

Dovolj sem imela vsega, kilogrami so se nabirali, počutila sem se slabo, ko sem se pogledala v ogledalo, si nisem bila več lepa, vse kar sem oblekla, se nisem počutila dobro, vedela sem, da je edini način, da se spet počutim dobro v svoji koži zelenjava in nov način prehranjevanja. 

Do sedaj nisem prav nič gledala na to, kaj jem in kdaj. Jedla sem vse kar mi je pasalo, spila sem preveč kav čez dan, lahko rečem, da sem vsaki dan spila po 5 ali 6 kav, kar za želodec sigurno ni zdravo. Počutje je šlo še samo dol. Potem pa sem gledala oddajo, kako so zelenjavni sokovi zdravi in tako sem se odločila, da bo tudi pri meni sedaj zelenjava na prvem mestu.

Ker pa sem velik sladkosned, res nisem vedela, kako bom to vse skupaj zdržala. Naredila sem eno bistveno stvar, slikala sem se takšna, kot sem bila in sliko nalimala na zid v kuhinji, ker se tam seveda pripravlja hrana, tako vedno, ko sem želela poseči po sladkarijah, me je slika opomnila, da ni vredno in da me malo stran čaka moja zelenjava, ki mi bo pomagala do mojega željenega cilja. 

Včasih sem imela naporne dneve, priznam, takrat sem pojedla kakšno ploščico čokolade, ker drugače bi bila preveč obupana, tako sem potem spet nadaljevala z zdravo prehrano. Ker je bila surova zelenjava moja šibka točka, sem si jo vedno pripravljala praženo ali kuhano, tako sem jo z veseljem pojedla. No, zelenjava v šejku me tudi ni motila, le malo sadja sem morala dodati, pa je bilo v redu in dobrega okusa.

Kmalu sem občutila boljše počutje, kilogrami so se topili in vsak dan sem bila bolj samozavestna, na kar sem bila ponosna, zelenjava mi je dvignila odpornost, moj imunski sistem že dolgo ni bil tako dobro.…