Nikoli nisem premišljevala, kako bo moje zdravje v srednjih letih, čeprav sem slišala in brala o tem, da se lahko pojavijo določene zdravstvene težave. Pa je prišel čas korone, katerega sem se bala, kajti nihče ni točno vedel, kaj se bo dogajalo. To pa je trajalo približno dve leti in točno v teh letih, sem jaz opazila določene spremembne pri mojem zdravju. Prva je prišla na vrsto optika, ker sem začela opažati, da slabo vidim. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da tega nisem hotela sprejeti. Nikakor se nisem hotela sprijazniti, da moj vid ni več tako dober, kot je bil včasih. Še vedno sem hodila v trgovino z prepričanjem, da ne potrebujem očal, čeprav deklaracij nisem mogla več prebrati. Nekaj časa sem se borila z mislijo, da jaz to lahko, a na koncu sem le spoznala, da je rešitev optika in pregled oči.
Na samem pregledu so mi povedali, da potrebujem očala na blizu, ker se je moj vid poslabšal. Nikoli nisem pričakovala, da bom morala nositi očala, ker jih v moji družini nihče ne nosi. Tako sem to dejstvo sprejela zelo težko. Ko sem morala izbirati okvirje, je to zame bilo precej stresno, ker enostavno nisem vedela, kaj naj izberem. Optika v kateri sem izbirala okrvirje je imela res veliko izbiro, tako da ne vem, če mi je to bilo lažje ali težje. Na koncu sem le izbrala okvir za očala in tisti dan nisem bila prav nič dobre volje. Enostavno se nisem sprijaznila, da potrebujem očala.
Čez nekaj dni so me poklicali, da me očala čakajo in da jih lahko pridem iskat. Ker je optika bila blizu mojega doma, sem se tja odpravila kar peš. Prevzela sem moja prva očala in lahko vam priznam, da z njimi ne ravnam prav nič lepo, ker jih ne nosim non stop in tako jih neprestano iščem, ker jih puščam vsepovsod. …