Ko se bliža poletje, takrat se začne prebujati ta občutek poletja, sonca, morja in vsi si nekako že delamo plane, kje bomo preživeli te poletne dni. Vabijo nas plovila, bolj jih tudi opazimo, kot pa če je zima, tako sprehodi ob obali več niso isti, kot pozimi, sedaj ko se sprehajamo vidimo plovila, kako lepo bi bilo dan preživeti na njih. Sama se zelo rada sprehajam ob obali, vedno ko najdem čas, grem na sprehod, pa če tudi samo 15 minut.
Nazadnje sem šla na sprehod po marini in tam opazovala plovila, dokler me nekdo ni poklical in videla sem, da je to moj daljni sosed. Sploh nisem vedela, da ima barko, lepo je sedel zunaj na barki in pil kavo. Povabil je tudi mene in seveda sem se mu pridružila, plovila so mi vedno bila všeč in prvič sem doživela, da sem spila kavo na barki. Lep je ta občutek, sosed je bil prijazen in z njim sem že večkrat klepetala na hitro, tako sproščeno in dolgo pa še nikoli. Moram priznati ,da mi je kar malo postal všeč, pa ne zaradi plovila, no, tudi to je res, da me je mogoče še bolj pritegnil, ker je imel barko, a že prej sem vedno rada poklepetala z njim. Klepetala sva dolgo, razlagal mi je kako skrbijo za plovila, kaj vse moraš imeti, narediti in kako pogosto moraš biti tukaj v marini, da si res prepričan, da je dobro poskrbljeno za tvoje plovilo. Rada sem ga poslušala, ker drugače se ljudje pogovarjamo več ali manj nepomembne stvari, ob tej kavici pa sem zvedela, veliko o morju in kako se vzdržujejo plovila, ki jih imajo v marini.
Po končani kavi, me je sosed povabil še na kavico, če bom kdaj v bližini in seveda sem še prišla in bom še, ker rada klepetava, kaj pa bo iz tega pa ne vem. Vendar nama je lepo, plovila so naju povezala. …