Če mi je kdo pred leti rekel, da bom kdaj moral na lastni koži spoznati korporacijsko pravo, sem se samo zasmejal. Vedno sem si mislil, da je to nekaj za velike firme, odvetnike v dragih oblekah in tiste, ki jih zanimajo suhoparni zakoni. No, potem pa sem odprl svoje podjetje in ugotovil, da korporacijsko pravo ni nekaj, kar bi lahko ignoriral.
Vse se je začelo dokaj nedolžno. Ustanovitev podjetja? Nič lažjega. Podpišeš nekaj papirjev, urediš davčno številko, odpreš račun in si šef. Ampak potem pridejo resnične stvari. Prvi večji posel, prvi resni pogodbeni dogovori. In ravno tu sem se skoraj opekel.
Dogovarjal sem se s partnerjem, vse je bilo super, dokler nisem videl pogodbe, ki mi jo je poslal. Čisto po domače, bila je polna lukenj. Nekaj členov mi sploh ni bilo jasnih, pri nekaterih pa sem imel občutek, da bi lahko šlo vse narobe, pa še vedno ne bi bil zaščiten. Najprej sem si mislil, ah, sej se bomo že zmenili, ampak nekaj me je grizlo.
Na srečo sem poznal kolega, ki se spozna na korporacijsko pravo. Pokazal sem mu pogodbo in že ko jo je na hitro pregledal, se je samo nasmehnil: ‘Človek, če to podpišeš, se lahko kar pripraviš na težave.’ In potem mi je v nekaj minutah razložil vse tiste pasti, na katere sploh nisem pomislil.
Rezultat? Popravili smo pogodbo, postavili jasne pogoje in s tem preprečili, da bi me kasneje doletela kakšna neprijetna presenečenja. Od takrat naprej vem, da v poslu ne smeš biti naiven. Če ne poznaš pravil igre, lahko hitro potegneš ta kratko.
Torej, če misliš, da se te korporacijsko pravo ne tiče, pomisli še enkrat. Bolje je enkrat preveriti stvari, kot pa kasneje gasiti požare. Zakonov ni treba znati na pamet, ampak če imaš vsaj osnovno znanje ali pravega človeka na svoji strani, si prihraniš ogromno skrbi.…