Prišla sem v določeno obdobje, ko sem se začela zavedati, da moje življenje ni ravno takšno, kot pa bi si želela. Da ne bi bilo pomote, nisem živela slabo, moje življenje je bilo lepo, a hotela sem nekaj več. Čutila sem, da je to moja osebna rast in nikakor nisem želela teh občutkov zanemariti, ker sem jih prvič v življenju začutila in hotela sem postati jaz. Odhitela sem do knjigarne, ker se mi zdelo prav, da si izposodim knjigo osebna rast, ker bom tako lažje razumela, kaj se z menoj dobesedno dogaja.
Ne morem vam opisati, kako drugače sem, kar naenkrat razmišljala, to pa je prišlo od tega, da sem en dan sedela sama doma in začela premišljevati, ali živim, tako kot sem si jaz želela. Takrat pa me je pošteno zmrazilo. Tega občutka sem se prestrašila, ker nisem vedela, kaj točno se dogaja, samo čutila sem sebe in svoje občutke. Ja, osebna rast se je začela tudi pri meni, sem si rekla. Priznam, da me je bilo strah, ker sem sedaj živela enolično, sicer lepo življenje. Takoj, ko bo moja osebna rast rasla, bodo z njo prišle spremembe, tega sem se zavedala takoj, ko sem razmišljala, kaj vse si želim početi, in kaj vse želim spremeniti.
Prvi korak sem naredila zelo težko, kajti zavedala sem se, da stopam na novo pot, če bodo sedaj vsi šli z menoj po novi poti, tega pa nisem mogla vedeti. Lahko sem le verjela, da če me imajo ljudje radi, me bodo razumeli in vedeli, da je to moja osebna rast in da z njo postajam srečnejša.
Začela sem spoznavati sebe, kakšne so moje lastnosti, želje, potrebe, za kaj sem nadarjena. Posebej sem razmišljala, kateri talent imam in moja osebna rast je rasla v novega srečnejšega človeka, čeprav kdaj ni bilo lahko, bilo pa je tisto pravo, ko se človek počuti živ.…